4. nagovor: Izročitev
Marijinemu brezmadežnemu Srcu
Vsako
prvo soboto v mesecu se s posebno molitvijo izročimo (posvetimo) Marijinemu
brezmadežnemu Srcu, posebej z besedami: »Danes se izročimo tvojemu
brezmadežnemu Srcu.« Pobožnost petih prvih sobot nas hoče temeljito pripraviti
na posvetitev in izročitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
1)
Bistvo izročitve (posvetitve)
Izročitev (posvetitev) Marijinemu
brezmadežnemu Srcu je najodličnejša oblika češčenja Božje Matere, saj s tem na
neki način vstopimo v njeno Srce, ki postane naš dom. Če v soglasju s to izročitvijo
tudi živimo, nas bo Devica Marija po smrti sprejela v nebeško slavo, na začetni
in zakrit način pa bomo te slave deležni že na zemlji.
Izročitev Marijinemu brezmadežnemu
Srcu je popolna in nepreklicna podaritev sebe naši duhovni Materi in po njej
Jezusu Kristusu. Njej se izročimo ne le v varstvo, ampak v last, da svobodno
razpolaga z nami. Pravzaprav gre pri tem za obnovitev krstnih obljub. Tako se
je Materi Mariji izročal sv. Janez Pavel II. s svojim papeškim geslom, ki je
postalo njegova življenjska usmeritev: »Ves sem Tvoj!«
Izročitev (posvetitev) je toliko
rodovitnejša, kolikor bolje je bila pripravljena. Seveda pa ni dovolj, če
posvetilno molitev samo zmolimo. Treba je v soglasju z njo tudi živeti.
Izročitev globoko posega v naše življenje in nas vodi na pot spreobrnjenja in
novega življenja. To je življenje iz krsta in drugih zakramentov, življenje po
evangeliju, v zvesti hoji za Kristusom in Marijo.
Naša izročitev se ne ustavi pri
Mariji, ampak se po njej usmerja k Bogu. Marija je Bogu najbližja. Če se
izročimo njej, najhitreje in z največjo gotovostjo dosežemo Boga. Po Mariji k
Jezusu! Popolnoma se izročimo Mariji zato, da bi bili popolnoma Jezusovi in
Očetovi. Ker je Devica Marija polna Svetega Duha, on po izročitvi Mariji v
obilnejši meri deluje tudi v nas in nas posvečuje.
2)
Različne oblike izročitve (posvetitve)
Najvišja
oblika izročitve (posvetitve) Marijinemu brezmadežnemu Srcu je izročitev
(posvetitev) vesoljne Cerkve in sveta. Izvršil jo je papež Pij XII. leta 1942,
kakor je papež Leon XIII. leta 1899 Cerkev in ves svet posvetil presvetemu
Jezusovemu Srcu.
Papež Janez Pavel II. je 25. marca
1984, v povezanosti z vsemi škofi sveta, izročil Cerkev in ves svet ter posebej
ruske narode Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Tako je izpolnil prošnjo Boga, ki
jo je Devica Marija posredovala sestri Luciji leta 1929:
»Prišel je trenutek, ko Bog prosi svetega očeta, naj v občestvu z vsemi
škofi sveta posveti Rusijo mojemu brezmadežnemu Srcu. Obljublja, da jo bo po
tem sredstvu rešil (...)«
Po tem nadvse pomembnem dogodku
posvetitve se je začelo propadanje komunizma, ki je privedlo do razpada
Sovjetske zveze in drugih komunističnih vladavin ter do padca berlinskega zidu.
V jubilejnem letu 2000 je papež
Janez Pavel II. to posvetitev ponovil. Papež Benedikt XVI. je v letu
duhovništva 2010 v Fatimi posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu vse duhovnike.
Poleg
posvetitve človeštva in Cerkve ugajajo Bogu tudi posvetitve narodov, škofij,
župnij, stanov in družin ter posameznikov. Vsekakor ima pri vsaki posvetitvi
(izročitvi) posebno težo osebna odločitev vsakega posameznika.
Aprila
1943 je papež Pij XII. prosil vse škofe po svetu, naj posebno častijo Marijino
brezmadežno Srce in mu posvetijo svoje škofije. Številni škofje so se vabilu
odzvali in posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu svoje škofije.
3)
Posvetitev v Sloveniji
Pri
nas je škof Rožman ljubljansko škofijo pred podobo brezjanske Marije Pomagaj v
stolnici posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu 30. maja 1943. Pridružili so se
mu duhovniki in verniki po župnijah ljubljanske škofije. Kolikor so mogle, so
posvetitev izvedle tudi druge župnije. Verniki so se na posvetitev pripravljali
z množičnim obhajanjem petih prvih sobot od januarja do maja 1943. Neposredna
priprava pa je bila na spravni in spokorni dan, 29. maja 1943.
Jugoslovanski
škofje, med katerimi so bili tudi slovenski, so posvetitev obhajali v Rimu, med
drugim vatikanskim koncilom, v soboto, 30. novembra 1963, v najstarejši rimski
baziliki Marije Snežne ali Marije Velike.
Slovenski narod se je posvetil
Božji Materi v prvem letu svoje samostojnosti, 15. avgusta 1992, na praznik
Marijinega vnebovzetja. Na ta dan svojo posvetitev (izročitev) vsako leto
obnavljamo. Sicer pa izročitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu po naših cerkvah
obnavljamo vsako prvo soboto v mesecu.
Obnavljanje
izročitve naj bi nas vodilo do poglobljenega krščanskega življenja. Le tako
češčenje Marijinega brezmadežnega Srca ne bo samo neka “pobožnost”, ampak bo po
Marijinem zgledu in s pomočjo njene priprošnje pospešila duhovno rast iz Božje
besede in zakramentov, zlasti iz svete evharistije. Blagodejno bo vplivala na
novo evangelizacijo in pomagala pri uresničitvi Slovenskega pastoralnega
načrta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar