Lepo vabimo člane Bernardove družine in posvečene Jezusovemu in
Marijinemu Srcu na majsko romanje na Vejno nad Trstom v italijansko narodno
svetišče, posvečeno Mariji Kraljici in Materi. Odhod avtobusa iz Stične v
nedeljo, 15. maja ob 8.00; na Rakovniku v Ljubljani se bomo ustavili približno
ob 8.45. Če bo še kje več interesentov, jih bomo vzeli s seboj, če bodo počakali
blizu naše poti. Čimprej se prijavite na tel. 01/78 77 100 ali na el. pošto: anton.nadrah@rkc.si . Prijave sprejemamo,
dokler avtobus ne bo poln. Želim obilen blagoslov vstalega Odrešenika in lepo pozdravljam. p. Anton Nadrah |
POMEN PETIH PRVIH SOBOT 2016 v PRIPRAVI NA OBISK FATIMSKE MARIJE ROMARICE V SLOVENIJI Besedila so razdeljena na pet enot, kakor je prvosobotna pobožnost sestavljena iz petih zaporednih prvih sobot v mesecu. Najbolje je, da jih preberete, preden začnete obhajati prve sobote. Duhovnik jih lahko uporabi za nagovore vernikom med prvosobotno pobožnostjo ali pripravo nanjo; pri tem vzame tisti del, ki je za sodelujoče najbolj primeren, če je celotno besedilo preobsežno.
četrtek, 31. marec 2016
Romanje na Vejno nad Trstom
torek, 29. marec 2016
Nagovor za prvo soboto - APRIL
4. nagovor: Izročitev
Marijinemu brezmadežnemu Srcu
Vsako
prvo soboto v mesecu se s posebno molitvijo izročimo (posvetimo) Marijinemu
brezmadežnemu Srcu, posebej z besedami: »Danes se izročimo tvojemu
brezmadežnemu Srcu.« Pobožnost petih prvih sobot nas hoče temeljito pripraviti
na posvetitev in izročitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
1)
Bistvo izročitve (posvetitve)
Izročitev (posvetitev) Marijinemu
brezmadežnemu Srcu je najodličnejša oblika češčenja Božje Matere, saj s tem na
neki način vstopimo v njeno Srce, ki postane naš dom. Če v soglasju s to izročitvijo
tudi živimo, nas bo Devica Marija po smrti sprejela v nebeško slavo, na začetni
in zakrit način pa bomo te slave deležni že na zemlji.
Izročitev Marijinemu brezmadežnemu
Srcu je popolna in nepreklicna podaritev sebe naši duhovni Materi in po njej
Jezusu Kristusu. Njej se izročimo ne le v varstvo, ampak v last, da svobodno
razpolaga z nami. Pravzaprav gre pri tem za obnovitev krstnih obljub. Tako se
je Materi Mariji izročal sv. Janez Pavel II. s svojim papeškim geslom, ki je
postalo njegova življenjska usmeritev: »Ves sem Tvoj!«
Izročitev (posvetitev) je toliko
rodovitnejša, kolikor bolje je bila pripravljena. Seveda pa ni dovolj, če
posvetilno molitev samo zmolimo. Treba je v soglasju z njo tudi živeti.
Izročitev globoko posega v naše življenje in nas vodi na pot spreobrnjenja in
novega življenja. To je življenje iz krsta in drugih zakramentov, življenje po
evangeliju, v zvesti hoji za Kristusom in Marijo.
Naša izročitev se ne ustavi pri
Mariji, ampak se po njej usmerja k Bogu. Marija je Bogu najbližja. Če se
izročimo njej, najhitreje in z največjo gotovostjo dosežemo Boga. Po Mariji k
Jezusu! Popolnoma se izročimo Mariji zato, da bi bili popolnoma Jezusovi in
Očetovi. Ker je Devica Marija polna Svetega Duha, on po izročitvi Mariji v
obilnejši meri deluje tudi v nas in nas posvečuje.
2)
Različne oblike izročitve (posvetitve)
Najvišja
oblika izročitve (posvetitve) Marijinemu brezmadežnemu Srcu je izročitev
(posvetitev) vesoljne Cerkve in sveta. Izvršil jo je papež Pij XII. leta 1942,
kakor je papež Leon XIII. leta 1899 Cerkev in ves svet posvetil presvetemu
Jezusovemu Srcu.
Papež Janez Pavel II. je 25. marca
1984, v povezanosti z vsemi škofi sveta, izročil Cerkev in ves svet ter posebej
ruske narode Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Tako je izpolnil prošnjo Boga, ki
jo je Devica Marija posredovala sestri Luciji leta 1929:
»Prišel je trenutek, ko Bog prosi svetega očeta, naj v občestvu z vsemi
škofi sveta posveti Rusijo mojemu brezmadežnemu Srcu. Obljublja, da jo bo po
tem sredstvu rešil (...)«
Po tem nadvse pomembnem dogodku
posvetitve se je začelo propadanje komunizma, ki je privedlo do razpada
Sovjetske zveze in drugih komunističnih vladavin ter do padca berlinskega zidu.
V jubilejnem letu 2000 je papež
Janez Pavel II. to posvetitev ponovil. Papež Benedikt XVI. je v letu
duhovništva 2010 v Fatimi posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu vse duhovnike.
Poleg
posvetitve človeštva in Cerkve ugajajo Bogu tudi posvetitve narodov, škofij,
župnij, stanov in družin ter posameznikov. Vsekakor ima pri vsaki posvetitvi
(izročitvi) posebno težo osebna odločitev vsakega posameznika.
Aprila
1943 je papež Pij XII. prosil vse škofe po svetu, naj posebno častijo Marijino
brezmadežno Srce in mu posvetijo svoje škofije. Številni škofje so se vabilu
odzvali in posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu svoje škofije.
3)
Posvetitev v Sloveniji
Pri
nas je škof Rožman ljubljansko škofijo pred podobo brezjanske Marije Pomagaj v
stolnici posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu 30. maja 1943. Pridružili so se
mu duhovniki in verniki po župnijah ljubljanske škofije. Kolikor so mogle, so
posvetitev izvedle tudi druge župnije. Verniki so se na posvetitev pripravljali
z množičnim obhajanjem petih prvih sobot od januarja do maja 1943. Neposredna
priprava pa je bila na spravni in spokorni dan, 29. maja 1943.
Jugoslovanski
škofje, med katerimi so bili tudi slovenski, so posvetitev obhajali v Rimu, med
drugim vatikanskim koncilom, v soboto, 30. novembra 1963, v najstarejši rimski
baziliki Marije Snežne ali Marije Velike.
Slovenski narod se je posvetil
Božji Materi v prvem letu svoje samostojnosti, 15. avgusta 1992, na praznik
Marijinega vnebovzetja. Na ta dan svojo posvetitev (izročitev) vsako leto
obnavljamo. Sicer pa izročitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu po naših cerkvah
obnavljamo vsako prvo soboto v mesecu.
Obnavljanje
izročitve naj bi nas vodilo do poglobljenega krščanskega življenja. Le tako
češčenje Marijinega brezmadežnega Srca ne bo samo neka “pobožnost”, ampak bo po
Marijinem zgledu in s pomočjo njene priprošnje pospešila duhovno rast iz Božje
besede in zakramentov, zlasti iz svete evharistije. Blagodejno bo vplivala na
novo evangelizacijo in pomagala pri uresničitvi Slovenskega pastoralnega
načrta.
sobota, 26. marec 2016
Praznik Božjega Usmiljenja
Vse lepo vabimo v nedeljo, 3. aprila, v svetoletno baziliko v Stično na praznovanje Božjega usmiljenja.
Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa slovesna mašna daritev. Hkrati bo to tudi mesečni shod Bernardove družine.
Priložnost bo tudi za spoved.
p. Anton Nadrah
Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa slovesna mašna daritev. Hkrati bo to tudi mesečni shod Bernardove družine.
Priložnost bo tudi za spoved.
p. Anton Nadrah
torek, 1. marec 2016
Nagovor za prvo soboto - MAREC
3. nagovor: Češčenje
Marijinega brezmadežnega Srca
1) Zakaj govorimo o Marijinem Srcu?
Kadar
omenjamo Marijino Srce, mislimo na njeno osebo z vsem njenim notranjim duhovnim
bogastvom, predvsem z njeno ljubeznijo. Srce je pri tem simbol, ki kaže na
globljo stvarnost. Častiti Marijino Srce pomeni: občudovati, častiti in
premišljevati njeno duhovno življenje z vsemi krepostmi, predvsem z njeno
ljubeznijo do Boga in ljudi. Pri tem češčenju ona naše srce upodablja po
Jezusovem Srcu.
Prve sobote so le ena od oblik
češčenja Marijinega brezmadežnega Srca. Marijino Srce namreč zavzema v
fatimskem sporočilu središčno mesto. Pri drugem prikazanju trem fatimskim
pastirčkom, 13. junija 1917, je Marija rekla, da bo Jacinto in Frančiška kmalu
vzela v nebesa. Luciji pa je napovedala:
»Ti pa ostaneš tu še nekaj časa. Jezus hoče s tvojim sodelovanjem
doseči, da me bodo ljudje spoznali in ljubili. Na svetu hoče vpeljati pobožnost
do mojega brezmadežnega Srca. Tistemu, ki se je bo oklenil, obljubim
zveličanje. Te duše bo Bog ljubil kakor cvetlice, s katerimi krasim njegov
prestol.«
Lucija je tu dobila življenjsko
nalogo: razširjanje češčenja Marijinega brezmadežnega Srca. Da bi to čudovito
poslanstvo čim bolje izpolnila, ji je Bog naklonil skoraj sto let duhovno
bogatega in apostolsko dejavnega življenja. Tudi njena sestrična Jacinta jo je
pred svojo zgodnjo smrtjo spodbujala, naj ljudem pove, da hoče Bog na svetu
vpeljati češčenje Marijinega brezmadežnega Srca. Srce Jezusovo hoče, da se ob
njem časti Marijino brezmadežno Srce.
2) Smisel zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu
Ena od oblik češčenja je
zadoščevanje Marijinemu Srcu. Z grehi se je človeštvo oddaljilo od Boga in je v
nevarnosti večnega pogubljenja. Marija kot Mati vsega človeškega rodu je zanj
zaskrbljena, zato nas s prikazovanji v Fatimi in drugje opozarja, da smo v
svoji pretirani zagledanosti v ta svet pozabili na poslednje reči. Hoče nam
pomagati k pravemu spoznanju in ljubezni. Zato nam je razodela svoje brezmadežno
Srce, da bi nas rešila in nas privedla v globine Jezusovega Srca.
Po drugem prikazanju, 13. junija 1917, so pastirčki na dlani
Marijine desne roke zagledali srce, obdano s trni, ki so se zabadali v srce.
Pastirčki so razumeli, da je bilo Marijino brezmadežno Srce žaljeno z grehi
človeštva in je hotelo zadoščevanja. Od tega prikazanja naprej so v srcu čutili
še bolj gorečo ljubezen do Marijinega brezmadežnega Srca. Ob tem so duhovno
rastli, kajti ljubezen je tista sila, ki edina more človeka spremeniti in
posvetiti.
Prvosobotna pobožnost je usmerjena
predvsem v zadoščevanje za sramotenje Marijinega brezmadežnega Srca. Beseda zadoščevanje v fatimskih sporočilih nam
ni kar takoj razumljiva. Večkrat bi jo lahko zamenjali z besedo sprava. Niti Marija niti Jezus zase ne
potrebujeta našega zadoščevanja, čeprav oba naši grehi zelo prizadenejo, na kar
kaže tudi trnje okrog srca v Marijini roki. Zadoščevanje in spravo potrebujemo
mi ljudje, kadar se porušijo ali zrahljajo naši odnosi do Jezusa in Marije, da
bi se ponovno vzpostavili ali okrepili. Katekizem katoliške Cerkve nas uči:
»Greh rani in oslabi grešnika samega, pa tudi njegove odnose z Bogom in z
bližnjim« (KKC 1459). Naša zveza z Jezusom in Marijo ter seveda z bližnjim se
mora normalizirati in ponovno zaživeti v ljubezni.
Jezus je sicer na križu že
zadostil za vse naše grehe in nas je spravil z Očetom, vendar moramo pri
spreobrnjenju in spravi sodelovati tudi mi, da si pridobimo polnost duhovnega
zdravja in se upodobimo po Kristusu. Z zadoščevanjem in spravo z Božjo pomočjo
popravimo raznovrstni nered, ki ga je povzročil greh. Hkrati pokažemo svoje
sodelovanje in se pripravimo na sprejem Božjih darov. V nas samih se z
delovanjem Svetega Duha in našim sodelovanjem nekaj premika; oblikujemo se po
Jezusovem in Marijinem Srcu.
3) Marija nas kot romarje vodi v
nebesa
Papež
Benedikt XVI. je kot romar v Fatimi 2010 dejal: »V Fatimi nas Devica Marija vse
vabi, da gledamo na zemljo kot na kraj svojega romanja proti dokončni domovini,
ki so nebesa. V resnici smo mi vsi romarji in potrebujemo Mater, da nas vodi.«
Češčenje Marijinega brezmadežnega
Srca je po Božji volji sredstvo za rešitev ljudi za večno srečo, sredstvo, ki
vodi k spreobrnjenju in svetemu življenju, k življenju iz vere, upanja in
ljubezni. Marija je to trem fatimskim otrokom razodela 13. julija 1917 po
videnju pekla v drugem delu fatimske skrivnosti. Lucija pripoveduje:
»Kakor da bi hoteli prositi
pomoči, smo prestrašeni povzdignili pogled k naši Gospe, ki nam je z dobroto in
žalostjo rekla:
'Videli ste pekel, kamor pridejo duše ubogih grešnikov. Da bi jih
rešil, hoče Bog na svetu vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca.'«
Marijino brezmadežno Srce bije za
nas in nas hoče rešiti za srečno večnost. Sveta nebesa se sklanjajo h grešni
zemlji. V času hitrega prodiranja verske brezbrižnosti in nevere Devica Marija
kliče vsemu svetu: »Ljudje, zganite se! Ni vseeno, kako živite! Ne bodite
zakopani samo v zemljo! Bog je usmiljen in pričakuje, da se spreobrnete in
zaživite novo življenje!«
Kar
je Marija dosegla pri treh otrocih, bi rada tudi pri nas. Pastirčki so imeli
stalno pred seboj nebesa kot svoj cilj. Za nebesa so z velikimi žrtvami
reševali grešnike. Ali jih hočemo vsaj nekoliko posnemati?
Naročite se na:
Objave (Atom)