četrtek, 7. februar 2013

Izročitev v Sloveniji


Izročitev v Sloveniji

Pri nas je škof Rožman ljubljansko škofijo v stolnici posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu 30. maja 1943. Pridružili so se mu duhovniki in verniki po župnijah ljubljanske škofije. Verniki so se na posvetitev pripravljali z množičnim obhajanjem petih prvih sobot od januarja do maja 1943. Neposredna priprava pa je bila na spravni in spokorni dan, 29. maja 1943.
Ob koncu leta 1942 je škof v Ljubljanskem škofijskem listu povabil vernike:
“Tudi mi se moramo posvetiti Marijinemu brezmadežnemu Srcu, kakor mu je sveti oče posvetil vse človeštvo. To posvetitev lahko opravi vsak zase, društva in samostani. Poleg teh posvetitev se bo posvetila Marijinemu brezmadežnemu Srcu vsa škofija, duhovniki in verniki, po temeljiti pripravi. Načrt je odobril sveti oče v avdienci 19. novembra letos. Pripravili se bomo s tem, da pobožno opravimo pobožnost petih prvih sobot.”

Jugoslovanski škofje, med katerimi so bili tudi slovenski, so posvetitev obhajali v Rimu, med drugim vatikanskim koncilom, v soboto, 30. novembra 1963, v najstarejši rimski baziliki Marije Snežne ali Marije Velike. Posvetitvi je sledilo boljšanje odnosov med Cerkvijo in državo, ki je končno privedlo do obnove diplomatskih stikov. V Sloveniji je prišlo do izrednega povečanja duhovniških poklicev.
Slovenski narod se je posvetil Materi Božji v prvem letu svoje samostojnosti, 15. avgusta 1992, na praznik Marijinega vnebovzetja. Na ta dan svojo posvetitev (izročitev) vsako leto obnavljamo. Sicer pa izročitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu obnavljamo po vseh naših cerkvah vsako prvo soboto v mesecu.
Obnavljanje izročitve naj bi nas vodilo do poglobljenega krščanskega življenja. Le tako češčenje Marijinega brezmadežnega Srca ne bo samo neka “pobožnost”, ampak bo po Marijinem zgledu in s pomočjo njene priprošnje pospešila duhovno rast iz Božje besede in zakramentov, zlasti iz svete evharistije. Blagodejno bo vplivala na novo evangelizacijo in pomagala pri uresničitvi Slovenskega pastoralnega načrta.
Če bomo častili Marijino brezmadežno Srce, se mu izročali, obhajali prve sobote in se trudili živeti po Božji volji, bo tudi za nas veljalo, kar je Marija obljubila trpeči desetletni Luciji pri drugem prikazanju, 13. junija 1917:
»Ne izgubljaj poguma! Jaz te ne bom nikoli zapustila. Moje brezmadežno Srce bo tvoje pribežališče in pot, ki te bo vodila k Bogu.« 
Marija se bo zavzela tudi za nas in bo naše srce oblikovala po svojem srcu. Tako bomo, kakor ona, Božje besede ohranili in premišljevali v svojem srcu (prim. Lk 2,19.51).

torek, 5. februar 2013

Dragi gospodje dekani in župniki ter voditelji romarskih središč!




V Sporočilih, št. 11/2012, je bilo med sklepi 68. redne seje SŠK objavljeno, da škofje podpirajo pobudo Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu, da bi se verniki pet prvih sobot pred praznikom Marijinega vnebovzetja 2013 po župnijah in romarskih središčih pripravljali na obnovitev izročitve slovenskega naroda Mariji. Drugo leto bomo praznovali 70-letnico izročitve škofij Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki jo je naročil papež Pij XII. Sadovi so odvisni predvsem od priprave.
V Sporočilih, št. 12/2012, imamo spodbudo predsednika SŠK dr. Antona Stresa: »Slovenski škofje podpiramo pobudo Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu za temeljito pripravo na obnovitev izročitve Mariji 15. avgusta 2013. Duhovnikom, voditeljem Marijinih romarskih središč in vernikom priporočamo daljno pripravo na 15. avgust z obhajanjem petih prvih sobot po fatimsko (…) Duhovna priprava se povezuje z letom vere in s 70. obletnico posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Duhovniki se na dekanijskih konferencah dogovorite o načinu obhajanja prvih sobot in o medsebojni pomoči, zlasti glede spovedovanja. Dekani naj dajo na dnevni red decembrske konference tudi točko o zadostilni pobožnosti na prve sobote.«
Pet prvih sobot naj bi obhajali na fatimski način, kakor ga je Devica Marija naročila fatimski vidkinji sestri Luciji. Poudarjen je spravni in zadoščevalni značaj pri celotnem obhajanju: spoved, obhajilo, molitev rožnega venca in 15 minut premišljevanja o eni ali več skrivnostih rožnega venca. Možen način:
1. duhovnik ali primeren laik (če duhovnik spoveduje) pove na začetku, da bomo celotno opravilo izvršili v duhu sprave in zadoščevanja za grehe;
2. na razpolago mora biti vsaj en spovednik;
3. pri molitvi rožnega venca je pred vsako desetko 3 minute premišljevanja (ali 15 minut na začetku ali na koncu rožnega venca), pri čemer voditelj lahko vernikom pomaga z branjem, ki je v knjižici, ali s prostimi mislimi;
4. mašna daritev (z zadostilnim obhajilom, pri kateri je lahko kratek nagovor (misli so v knjižici).

Če začnemo z marcem, je pet prvih sobot v letu 2013 od 2. marca do 6. julija. Pozneje gre veliko vernikov na dopuste ali počitnice. Če je pastoralno bolj ugodno, da se ciklus petih prvih sobot začne že prej (npr. januarja ali februarja), bo vsak župnik ali voditelj romarskega središča presodil, kaj je bolj primerno.
Na dekanijskih konferencah naj bi se dogovorili o medsebojni pomoči, npr. glede spovedovanja, pa tudi o tem, če je potrebno, da več župnij skupaj obhaja pet prvih sobot, npr. v dekanijskem ali romarskem središču.
Predvidoma boste jutri dobili knjižico Pet prvih sobot, ki jo boste lahko uporabljali pri nagovorih vernikom in za osebno informacijo. V njej je razložen smisel in duhovni sadovi prvosobotne pobožnosti. Priporočite jo tudi svojim vernikom. Bog povrni za trud! Več izvodov lahko dobite pri založbi Salve na Rakovniku. Pozneje bo na razpolago tudi posebna zgibanka (tudi na: www.sticna.com). Zdaj se je zakasnila najprej pri SPS, nato pri SLK, čeprav jo je Nadškofijski ordinariat Ljubljana že pred nekaj meseci odobril.

Stična, 3. decembra 2012 p. Anton Nadrah
predsednik Združenja

nedelja, 3. februar 2013

Različne oblike izročitve


Različne oblike izročitve

Najvišja oblika izročitve (posvetitve) Marijinemu brezmadežnemu Srcu je izročitev (posvetitev) vesoljne Cerkve in sveta. Izvršil jo je papež Pij XII. 31. oktobra 1942. Poleg posameznikov so za to posvetitev leta 1938 prosili portugalski škofje. Papež jo je na slovesnejši način, ob navzočnosti rimskih kardinalov, obnovil v cerkvi svetega Petra 8. decembra 1942. Od tedaj naprej sta Cerkev in svet zaupana in izročena Marijinemu brezmadežnemu Srcu, kakor sta bila leta 1899 posvečena presvetemu Jezusovemu Srcu. To posvetitev je takrat izvršil papež Leon XIII.
Papež Janez Pavel II. je 25. marca 1984, v povezanosti z vsemi škofi sveta, na Trgu sv. Petra po slovesni sveti maši posvetil Cerkev in ves svet Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Dodal je besede, ki so se nanašale na ruske narode: “Posebno razsvetli ljudstvo, čigar posvetitev in izročitev od nas pričakuješ.” Tako je, po Marijinih in Jezusovih besedah sicer »pozno«, izpolnil prošnjo Boga, ki jo je Devica Marija posredovala Luciji 13. junija 1929 v mestu Tuy, v Španiji, v sestrski kapeli:
»Prišel je trenutek, ko Bog prosi svetega očeta, naj v občestvu z vsemi škofi sveta posveti Rusijo mojemu brezmadežnemu Srcu. Obljublja, da jo bo po tem sredstvu rešil (...)«
Po tem nadvse pomembnem dogodku posvetitve se je začelo propadanje komunizma, ki je privedlo do razpada Sovjetske zveze in drugih komunističnih vladavin ter do padca berlinskega zidu.
V jubilejnem letu 2000 je papež Janez Pavel II. to posvetitev ponovil. Papež Benedikt XVI. je v letu duhovništva 2010 v Fatimi posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu vse duhovnike.
Poleg posvetitve človeštva in Cerkve ugajajo Bogu tudi posvetitve narodov, škofij, župnij, stanov in družin ter posameznikov. Dne 13. maja 1931 so portugalski škofje kot prvi na svetu posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu svojo državo.
Za posvetitev in obnavljanje posvetitve so se na Portugalskem odločale tudi škofije in župnije. Portugalski škofje so s posvetitvijo svoje domovine to rešili druge svetovne vojne in komunizma.
Aprila 1943 je papež prosil vse škofe po svetu, naj posebno častijo Marijino brezmadežno Srce in mu posvetijo svoje škofije. Številni škofje so se vabilu odzvali in posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu svoje škofije ali (in) svoj narod.