Ko se pripravljamo na sveto leto usmiljenja, se že pripravljamo na prihod milostnega kipa Marije Romarice iz Fatime. Dva dosedanja prihoda v Slovenijo, leta 1997 in 2008, sta prinesla zelo dobre dušnopastirske sadove. Če bo vse skrbno organizirano in zlasti spremljano z gorečo molitvijo, bo šlo za vseslovenski Marijin misijon s poglobitvijo vere, upanja in ljubezni.
Predsednik Slovenske škofovske
konference msgr. Andrej Glavan je priporočil (v Družini, št. 41, str. 14, in
Sporočilih SŠK, št. 11, str. 204), naj bi duhovniki od januarja do maja leta 2016 kot molitveno pripravo organizirali pet prvih sobot na fatimski način. Tudi
sicer naj bi v ta namen vsi več molili, zlasti rožni venec, ki ga Mati Marija in papeži zelo priporočajo.
Pobožnost
petih prvih sobot sta sestri Luciji v posebnem razodetju naročila Jezus in
Marija leta 1925 in že 1917, leta 1939 pa potrdil in vpeljal leirijski
(fatimski) škof. Hitro se je razširila po vsej Portugalski in nato po svetu.
Pri nas jo je duhovnikom naročil leta 1942 ljubljanski škof dr. Gregorij
Rožman, od januarja do maja 1943 pa so jo z zelo veliko udeležbo vernikov
obhajali po posameznih župnijah, na koncu pa so se 30. maja 1943, po navodilih
papeža Pija XII., posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pobožnost petih prvih
sobot po Marijini obljubi prinaša, če jo resno jemljemo in v soglasju z njo
živimo, dva zelo pomembna sadova: prispeva
k svetovnemu miru in zagotavlja vse milosti, ki so potrebne za večno zveličanje.
Ob
milostnem obisku fatimske Marije v Sloveniji se ne bomo ustavljali ob samem kipu,
čeprav nam bo kot nepopolnim telesno-duhovnim bitjem v veliko pomoč. Kip
predstavlja in na neki način ponavzočuje našo Mater Marijo in vse tisto, kar je
povezano s fatimskimi sporočili. Glavna oblika priprave je obhajanje petih prvih sobot od januarja do maja 2016. V zadoščenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu
(in po njem presvetemu Jezusovemu Srcu) bomo prejeli 1) zakrament sprave, 2)
zadostilno sv. obhajilo, 3) zmolili del rožnega venca in 4) petnajst minut
delali družbo Marijinemu brezmadežnemu Srcu s premišljevanjem ene ali več
skrivnosti rožnega venca.
Spovedati se je možno že več dni prej
ali več dni pozneje, ob prejemu zadostilnega sv. obhajila pa je seveda treba
biti v posvečujoči milosti (brez smrtnega greha).
Duhovnik
lahko iz utemeljenih razlogov (tako je v posebnem razodetju pojasnil Jezus
sestri Luciji) prenese pobožnost na nedeljo po prvi soboti. S tem je
zagotovljen predvsem večji obisk, hkrati pa zopet poudarimo prve nedelje. Pomemben
je duh zadoščevanja, ljubezni in usmiljenja, da ne bi ostali le pri zunanjem izpolnjevanju.
Ena od možnih oblik ob prvosobotni
ali najbolj obiskani nedeljski maši: 1) molitev rožnega venca; 2) mašna
daritev, med katero ob pomoči duhovnikove pridige (povezane z Božjo besedo)
petnajst minut premišljujemo skrivnost(i) rožnega venca; 3)prejmemo zadostilno
sv. obhajilo; 4) spovemo pa se svojih grehov ob primernem času, ko bo(do) za to
na razpolago spovednik(i); morda istega dne, več dni prej ali več dni pozneje.
Svetopisemska
razlaga posameznih skrivnosti je v Cerkvenem molitveniku (str. 31–43), drugo
besedilo pa imate npr. v šmarnicah za leto 2003.
Ne
pozabimo na bolnike in starejše ljudi, ki ne morejo v cerkev, in jim posredujmo
zakrament sprave in spravno sv. obhajilo. Rožni venec bodo zmolili sami, prav
tako premišljevali o skrivnosti(h) rožnega venca, kolikor morejo.
Ne
le pri prvosobotni pobožnosti ampak tudi na druge dni v času priprave na
Marijin obisk bomo radi molili rožni
venec in poživili družinsko molitev.
V
čas priprave spada seznanitev z glavno
vsebino angelovih in Marijinih sporočil. Na kratko je vsebovana v knjižici Kristus bo zmagal po Mariji (= Sto let Fatime, št. 1). Dobi se pri
salezijanski založbi Salve na Rakovniku.
Ker
se v mesecu maju, po končani pobožnosti petih prvih sobot, predvideva tudi osebna izročitev (posvetitev) Marijinemu in po njem Jezusovemu Srcu, je
čas obhajanja petih prvih sobot tudi čas priprave posameznikov, družin in
drugih skupin na izročitev (posvetitev) obema najsvetejšima Srcema. Nikakor ni dovolj, da posvetitveno
molitev le izpovemo. Potrebna je 1)
osebna odločitev ter 2) molitvena in 3) umska priprava. Molitvena priprava je s
tem, da se udeležujemo prvosobotne pobožnosti in molimo pripravljalno molitev.
Umska priprava pa pomeni, da vsaj nekaj vemo o posvetitvi in da smo
pripravljeni v skladu z njo tudi živeti. Posvetitev pomeni obnovitev krstnih
obljub in novo odločitev za življenje v poglobljenem prijateljstvu z Jezusom in
Marijo. Kdor se hoče dobro poučiti, si bo v Stični nabavil knjižico Priročnik za posvetitev JMS.
Ni komentarjev:
Objavite komentar