ponedeljek, 7. december 2015

SVETO LETO USMILJENJA


Prvo véliko milostno dogajanje, ki je pred nami in se moramo nanj dobro pripraviti, je sveto leto usmiljenja, Božjega in človeškega. Kaj je sveto leto? Gotovo je to čas, v katerem nas Bog kliče k spreobrnjenju in poglobljenemu krščanskemu življenju. Kakor pred skoraj dva tisoč leti nas Jezus vabi: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15). V svetem letu naj bi vsaj nekoliko zrasli v svetosti. Že v stari zavezi so praznovali vsako petdeseto leto kot sveto leto (jubilejno leto). Naznanili so ga s trobljenjem na ovnove rogove (rog=jobel). Zato so govorili o jobelovem letu. Bog je naročil Mojzesu: »Deseti dan sedmega meseca, na spravni dan, daj zatrobiti na rog naznanilo, po vsej vaši deželi dajte trobiti na rog! Posvetite petdeseto leto in razglasite po deželi osvoboditev vsem njenim prebivalcem! To naj vam bo jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini. Petdeseto leto naj vam bo leto jubileja« (3 Mz 25,9–11).
Tako tudi v novi zavezi praznujemo redno sveto leto. Najprej so ga od leta 1300 dalje praznovali vsakih 50 let, od leta 1475 pa vsakih 25 let. Tako ga je mogla doživeti in se v njem preroditi vsaka generacija. Zadnje redno sveto leto je bilo za véliki jubilej leta 2000.
Ob kakih pomembnih dogodkih papež razglasi izredno sveto leto. Tako je zdaj ob petdesetletnici konca 2. vatikanskega koncila. V stari zavezi so v jubilejnem letu dobili nazaj svojo posest in so se vrnili k svoji rodovini, sužnji so dobili svobodo, črtali so dolgove.
V novi zavezi to pojmujemo na bolj duhovni način: vračamo se k Bogu in k življenju po Jezusovem evangeliju in nauku Cerkve. Tisti, ki živijo v suženjstvu grehu, dobijo v dobri spovedi duhovno svobodo. S popolnim odpustkom se črtajo vsi dolgovi. Vsi spovedniki imajo pravico odvezati od greha in cenzure za povzročeni abortus.


Kako naj se na sveto leto pripravimo in se v njem prerodimo? V svetem letu bodo imele poseben pomen bazilike v Rimu, po škofijah pa so škofje določili posebne cerkve in v njih spovednike s posebnimi pravicami. To so misijonarji usmiljenja. Sveto leto bo milostni čas tudi za tiste, ki so se oddaljili od Cerkve in so morda celo izstopili iz nje, prestopili v drugo vero ali se oklenili ateizma. V svetem letu jih Cerkev, ki je njihova mati, vabi nazaj. V ljubljanski nadškofiji bodo takšne cerkve z misijonarji usmiljenja na Brezjah in v stolnici v Ljubljani, od prve postne nedelje leta 2016 naprej pa tudi v Stični. V teh cerkvah bodo odprli ali na novo pripravili svetoletna sveta vrata, ki so običajno zazidana ali vsaj zaklenjena. So zelo zgovorno znamenje, ki nam govori, da moramo iz grešnega in posvetnega življenja vstopiti v življenje, ki je skladno z Božjo voljo in je deležno Božje svetosti, ki jo kot znamenje kaže in zlasti v Evharistiji vsebuje svetišče, v katerega vstopamo. Kdor bo šel v svetišče skozi ta vrata, naj v sebi obudi kesanje nad svojimi grehi in sklep poboljšanja ter ljubezen do Boga in usmiljeno ter odpuščajočo ljubezen do vsakega bližnjega, tudi do tistega, od katerega je doživel kakšno krivico. Vedno je namreč potrebno naše sodelovanje. Velja pravilo: Brez kesanja ni odpuščanja! S svetimi vrati je tesno povezana spovednica, v kateri spovednik zastopa Odrešenikovo usmiljeno in odpuščajočo ljubezen.

Ni komentarjev:

Objavite komentar