torek, 29. januar 2013

Pekel - Človek se lahko prostovoljno izključi iz nebes


Človek se lahko prostovoljno izključi iz nebes

Bog po nauku Svetega pisma »noče, da bi se kdo pogubil, ampak da bi vsi prišli do spreobrnjenja« (2 Pt 3,9). On namreč »hoče, da bi se vsi ljudje zveličali« (1 Tim 2,4), od svobodne volje ljudi pa je odvisno, ali bodo ta cilj dosegli ali ne. Katekizem katoliške Cerkve uči, da »Bog, ki je ustvaril človeka svobodnega in odgovornega, vsekakor spoštuje njegove odločitve (…) Zato je človek sam tisti, ki se v polni avtonomiji prostovoljno izključi iz občestva z Bogom, če do trenutka svoje smrti vztraja v smrtnem grehu ter zavrača Božjo usmiljeno ljubezen« (KKCK 213). 
Devica Marija, ki je naša duhovna Mati, nam hoče pomagati in nas spodbuditi k odgovornemu življenju. Zato je iz ljubezni do nas po Božjem dopuščenju otrokom v Fatimi za kratek trenutek pokazala strahoto pekla. V tem strašnem trenutku so videli, kako v peklu kakor ognjenem morju trpijo duše ubogih grešnikov.
Izraz Marijine usmiljene ljubezni do nas grešnikov je njeno naročilo, naj po vsaki desetki rožnega venca molimo:

O Jezus, odpusti nam naše grehe, 
obvaruj nas peklenskega ognja 
in privedi v nebesa vse duše, 
posebno še tiste, ki so 
najbolj potrebne tvojega usmiljenja.

Resnica o obstoju pekla je utemeljena v Svetem pismu. Ko Jezus v Matejevem evangeliju govori o poslednji sodbi, izreče tistim na levici besede:
»Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Kajti lačen sem bil, in mi niste dali jesti, žejen sem bil, in mi niste dali piti, tujec sem bil in me niste sprejeli, nag, in me niste oblekli, bolan in v ječi, in me niste obiskali« (Mt 25,41–43) 
Jezus nas noče s temi besedami strašiti, ampak nas usmeriti k dobrim delom in k hrepenenju po nebesih.
Kdor dvomi v obstoj večnega življenja in sploh Boga, bi se moral vprašati: »Kaj pa, če je res, da Bog biva, da só nebesa in da jé pekel?

Kaj je bolj varno: vera ali nevera?

Ali sem se dovolj potrudil, da spoznam resnico? Samo enkrat živim! Ne smem se igrati z večnostjo! Kaj pa, če je res, da je Jezus iz ljubezni do mene umrl na križu, da bi mi zaslužil večno srečo pri njem v nebesih in jaz se ne zmenim zanj? Ali me niti njegova ljubezen nič ne gane? Kaj me še more prepričati, če me niti njegova ljubezen ne pretrese?«

Ni komentarjev:

Objavite komentar